ZAHVALA Manci in Benjaminu Izmajlovu
Bilo je nekje sredi junija, ko smo dobili povabilo za sodelovanje pri snemanju nove zgoščenke Mance Izmajlove, z naslovom Pesmi mojih krajev. Kljub koncu šolskega leta, ko so misli otrok že nekje drugje, smo privolili. Otroci smo se navdušeno in hitro naučili pesem Domovina, delo skladatelja Benjamina Ipavca, v priredbi Benjamina Izmajlova.
Posnetek je uspel. Vsi navdušeni čakamo mesec september, saj nam je bilo obljubljeno, da bomo sodelovali na velikem gala koncertu v Križankah in to z eno samo pesmijo! Nismo mogli verjeti, saj so Križanke rezervirane le za najboljše. Pa pride prvi šolski dan… Kličemo, kaj je z nastopom in dobimo odgovor, da je koncert prestavljen s 5. na 10. september! Na srečo smo imeli zaradi prestavljenega koncerta malo več časa, da smo se lahko temeljito pripravili. Ko smo razmišljali o koncertu, smo imeli mešane občutke, saj nismo vedeli, kaj nas čaka v Ljubljani. Kje bomo med koncertom …, kdaj bomo nastopili … itd. Starši so nas pomirili, da bo prav gotovo vse v redu. Pa se pripeljemo v Ljubljano. Že ob vstopu v Križanke nas je najprej pobožal Mančin glas. Ko nas je zagledala, se nas je razveselila in nam pomahala, prav tako tudi skladatelj Benjamin Izmajlov. Bili smo presenečeni. Sprejeli so nas, kot da smo največje zvezde.
Spremljali smo vajo vseh nastopajočih, nato pa tudi sami prvič poskusili zapeti ob spremljavi orkestra in Komornega zbora Ave pod vodstvom Marka Vatovca in dirigentsko palico Benjamina Izmajlova. Ne da se dovolj opisati našega zadovoljstva.
Še zadnje minute pred nastopom. Delili smo si prostore z orkestrom, katerih člani so pohvalili naše petje, mi pa smo nestrpno čakali začetek koncerta. Najprej smo se posedli na vrhu dvorane. Čarobno zamaknjeni smo spremljali koncert v pričakovanju našega nastopa. Končno zaslišimo pesem Nocoj, pa oh, nocoj … in se dvignemo. Čas je! Prišel je naš veliki trenutek! Že smo na odru. V nas svetijo luči, orkester igra, pravljica se začenja …
Najprej miren uvod, pihala, nato mogočna trobila, nežna harfa in že nas godala povedejo v Bodi zdrava, domovina, mili moj slovenski kraj. Ti prekrasna, ti edina, meni si zemeljski raj. Malo zadihamo, saj ima Manca solo, dokler se na koncu zoper ne združimo v forte … Bodi zdrava, domovina, ne pozabljena nikdar!
Odpeli smo! Izkazali smo se! Ali prav vidimo? Stoječe ovacije?? V očeh se nam lesketajo solze, pomešane s srečo. Mar sanjamo? Peli smo v Križankah? Ne, to sploh niso bile sanje. Zavemo se šele, ko nas z vseh strani slikajo, nas objemajo. Do nas pride sam predsednik vlade in pohvali naše petje. Da smo bili samozavestni, domoljubni! Rokuje se z nami!
Manca in Benjamin!
Hvala, da smo bili lahko z vama. Da smo občutili vso magičnost in lepoto tega poletnega večera in na nebu zasijali kot prave zvezde. Naše sanje so postale resničnost in to vse zaradi vaju. Nikoli ne bomo pozabili vajine topline in razumevanja, ki smo ju bili deležni. Predvsem pa zaupanja v nas, saj sta nam dala vedeti, da zmoremo.
Otroški in mladinski pevski zbor OŠ Žirovnica vama želi srečo na vajini glasbeni poti. Delata prav in delata s srcem, iz ljubezni za mladi rod, da slovenska pesem ne bi ugasnila.
Naj končamo z mislimi pesnice Cili Kodrič:
»Stojim pod visoko rastočimi topoli in razmišljam: Kako prodirajo s svojo rastjo kvišku v sinjo modrino neba. Na teh drzno rastočih vejah, ki od polnosti življenja kipijo v višine, pa plaho trepečejo listi, drobni in nasmejani. Njihov šepet je v pomladnem vetru poln miline. Kakšna nasprotja življenja: Drzna rast v neznane višine in tako nežen trepet brezizrazne miline!
Morda poženejo skrivnosti iz korenin teh mogočnih topolov, iz korenin, ki glodajo podtalne globine?
Kar prodre v neznane globine, se more povzpeti tudi v drzne višine?!
Ali ni ta drznost rasti kot hotenje naših načrtov …? In šepet nežnih listov kot trepet naših neizpolnjenih upov in sanj …? Vsa rast, vsa lepota, vsa nasprotja: vse, prav vse je skrivnost, vse je: kot naše življenje!
Pesem spremlja naše življenje, pesem spremlja vse naše dni …«
Vtisi pevk:
»Manca Izmajlova je prijetna in prijazna oseba. Ima lep glas in zelo lepo poje. Z njo smo posneli pesem Domovina. V soboto, 10. 9. 2016, smo nastopali v Križankah na njenem koncertu. Bilo je zelo lepo. Nepozabno. Vesele smo bile njene pohvale.« Ema Pongrac
»Bila sem ponosna, da sem lahko pela z Manco Izmajlovo. Najbolj mi je bila všeč, ko je pela Siničjo tožbo, Regiment in da je pela slovenske ljudske pesmi. Hvala za povabilo na koncert v Križanke.« Nika Zupančič
»V soboto zvečer smo nastopili v Križankah. Nastop se je začel ob 20.30, bilo mi je zelo všeč. Z Manco Izmajlovo smo zapeli pesem Bodi zdrava, domovina. Vsi skupaj smo zelo lepo zveneli. Ponosna sem bila nase, da sem lahko nastopila v Križankah.« Tinkara Vene
»10. september je bil za nas zelo pomemben dan. Nastop mi je bil zelo všeč. Rada bi se videla v medijih.« Sara Milaković
»V soboto smo se ob 16.45 zbrali pred šolo. Upevanje na avtobusu je bilo zelo zabavno. Za našo vajo smo kar dolgo čakali, a ko smo prišli na vrsto, je bilo super. Po vaji smo šli iz dvorane, pojedli malico in se še malo pogovarjali. Kmalu smo morali nastopiti. Gospa Manca je imela zelo lepi obleki. Nastopili smo kot zadnji. Zelo je bilo fino.« Lara Reš
»Koncert je bil super. Mislim, da je bila tudi gospa Manca zelo zadovoljna. Morda je bil koncert res dolg, a je bil neverjeten. Verjemite mi.« J
»Meni je bilo zelo všeč na nastopu v Križankah. Manca je zelo lepo pela, bila pa je tudi zelo navdušena nad nami. Manca ima res zelo lep glas. Meni se Manca zdi zelo dobra pevka.« Tamara Šučur
»V Ljubljani mi je bilo všeč, ko smo bili na odru. Po koncertu smo se rokovali celo z gospodom Cerarjem in se fotografirali z Manco. Manca je zelo lepa in lepo poje.«
Jerneja Tavčar
»Koncert je bil odličen, prav tako vzdušje in ambient.« Nina Brejc
