Različna ustvarjanja učencev

Basen

Pes se sprehajal po travi je in si rekel je:

“Od zdaj naprej mačk ne bom več podil,
ampak z njimi se bom spoprijateljil.”
Pa pride do svoje kočice, do svoje ljube hišice.
Ko zagleda muco, ki vohlja njegovo mehko kapuco.
Takrat se kuža razjezi in muco napodi.
Potem pa reče si: “Vidim, da ta rek drži,
da se pes ne spremeni.”
Katja Čater Oblak, 7. b

Lubenica Lucy

Pred davnimi časi je v parku zrasla lubenica Lucy. Vseh skupaj jih je bilo 12, ampak nobena sestrica ni bila taka kot ona. Vse lubenice, ki so zrasle v čarobnem parku, so se razlikovale v črtah. V bistvu so bile kot zebre. Nobena ni imela takih črt kot druga.

Ko so lubenice postale malo večje in začele govoriti, so se med sabo družile in igrale. V parku pa je živela priljubljena, nesramna in samovšečna lubenica po imenu Magdalena. Nekoč, ko so se igrale zdravnike in  ko je bila Magdalena na vrsti za pregled, je mala lubenica Lucy ugotovila, da ima Magdalena enake črte kot ona. To je bila njena prva skrivnost v življenju. Vse je zaupala mami ali pa najboljši prijateljici Lori. Skratka, nikoli ni imela skrivnosti. To skrivnost pa je dolgo zadrževala. Minilo je že 5 mesecev, te skrivnosti pa ni mogla več zadržati zase in zato se je odločila, da jo bo izdala Magdaleni. Prosila jo je, če lahko v torek pride v lubeniško šolo H53, v učilnico zgodovine sadja 15 minut prej. Začuda je Magdalena prišla točno 15 minut prej, saj je ponavadi zamudila skoraj ves pouk. Tako je Lucy povedala svojo skrivnost Magdaleni. Magdalena se je hotela tetovirati čez celo svojo lupino, da ne bi nihče opazil enakih črt na Magdaleni in Lucy. Potem je odšla in Lucy je pomislila, da je Magdalena imela prva te črte, saj se je rodila septembra, Lucy pa oktobra. Stekla je za njo, vendar je ni več videla. Po koncu pouka je ustavila Magdaleno in ji rekla, da se ji ni treba tetovirati, saj si bo ona presadila lupino. Magdalena jo je vprašala zakaj, Lucy pa je odgovorila, da je Magdalena imela te črte prva in je v njej težava. Ko sta se na skrivaj izmuznili na kliniko, je doktor rekel, da potrebuje operacijo za presaditev lupine. Potem sta ugotovili, da je preveč tvegano. Doktorju sta pojasnili svojo težavo, on ju je analiziral in povedal, da sta v resnici sestri.

Pogovarjali sta se in ugotovili, da Magdalena ni nesramna, Lucy pa ne tako tiha kot ponavadi. Odločili sta se, da ne bosta skrivali tega, da sta sestri, in ostali sta srečni, dokler nista bili dovolj stari, da ju odpeljejo in razrežejo.

 

Meta Mekina in Klara Dolar, 6. a

Spodbujajmo prijateljstvo

V petek, 14. aprila 2017, je v SiTi Teatru BTC v Ljubljani potekal zaključni dogodek projekta Spodbujajmo prijateljstvo osrednjeslovenske, gorenjske, primorske in zasavske regije.

V projektu je sodelovalo 11 260 otrok iz 172 slovenski vrtcev in osnovnih šol, ki so na različne načine ustvarjali in se ukvarjali s tematiko prijateljstva, medsebojnih odnosov, medsebojnega spoštovanja, strpnosti, sprejemanja drugačnih ter strpne komunikacije. V projektu so sodelovali tudi učenci prvega, četrtega in osmega razreda Osnovne šole Žirovnica. Ogledali smo si razstavljena dela in zabavni program ter počakali na podelitev priznanj.

Učenci 4. a in 4. b razreda so dosegli 1. mesto med udeleženci osnovnih šol osrednjeslovenske, gorenjske, primorske in zasavske regije ter prejeli priznanje in praktične nagrade. S svojimi izdelki so dokazali, da na področju medsebojnih odnosov napredujejo, dozorevajo in prijateljstvo vedno bolj razumejo kot vrednoto.

MARTIN KRPAN IN CESARJEVA HČI

Klečala sem ob grobu in solze so mi kot hudournik vrele po licih. V mojem srcu je zevala velika luknja, ki jo nič ni moglo zapolniti. Moj plemeniti bratec je umrl. Umrl zaradi rezila Brdavsovega meča in jaz Ana – cesarjeva hči – se mu bom maščevala.

Zgodilo se je, kot sem vedela, da se bo. Martin Krpan je prispel. Bil je velik vsaj dva metra, širok za tri moja telesa in precej močan. Moj mali oče je bil ob njem videti kot palček. To mi ni bilo všeč, ampak če bo njegova velikost pripomogla k smrti Brdavsa, se s tem lahko sprijaznim. Hodila sta po hodniku in se pogovarjala. Smuknila sem na drugi hodnik in jima izginila izpred oči.

Krpan je sekal lipo. Mamičino čudovito lipo. Pred nekaj leti mi je oče zaupal, da je srečal Martina Krpana. Jaz sem si zapomnila, oče pa je pozabil in zdaj, ko je Brdavs ubil mojega brata, sem očetu prišepnila, da naj gre po Krpana. Ta trenutek sem si celo zaželela, da mu ne bi. Krpan je naredil kij iz lipe. Moje lipe. Bila sem besna.

Brdavsova glava je ležala na tleh. Maščevanje je bilo opravljeno. V sebi sem začutila praznino. Moj brat je bil maščevan in zdaj naj počiva v miru.

Prisluškovala sem pred vrati in zaslišala: »Svojo hčer ti dam za ženo!« Bila sem obupana. Nisem si predstavljala Krpana za moža. Bil je ogromen in trmast, poleg tega pa sem ga zavoljo lipe sovražila ter tudi zato, ker je bil kmečki fant. Obupana sem stekla v sobo, zgrabila najbližje in meni najljubše stvari ter jih zatlačila v vrečo. Za pas sem si opasala meč in z vrečo v rokah skočila na okensko polico. Okoli mene je zavel hladen veter in jaz sem skočila. Pristala sem v smrdljivem jezeru. Vse, tudi to, je bilo boljše kot poroka s Krpanom. Stekla sem do konjušnice, skočila na konja in še preden bi pome prišli vojaki, oddirjala v noč. Stran od gradu, stran od Dunaja, stran od Krpana.

Alja Ažman, 7. a

Koledar dogodkov

september 2021
PTSČPSN
   1 2 3 4 5
6 7 8 9 10 11 12
13 14 15 16 17 18 19
20 21 22 23 24 25 26
27 28 29 30    
« Avg   Okt »

nadomescanja

Dostopnost