Gozdna šola
Gozdna šola
V letošnjem šolskem letu je bila naša šola sprejeta v Mrežo gozdnih vrtcev in šol. Za poučevanje v naravnem okolju imamo na osnovni šoli Žirovnica več kot odlične pogoje.
Za celostni razvoj otroka je tak model pouka zelo dobrodošel. »Gozdna učilnica« nam ponuja prostor za akademska znanja, razvoj socialnih spretnosti, izkušnje, sodelovanje in samoiniciativnost pri delu, radovednost, domišljijo…
Kaj to pomeni v praksi? Gozd oz. drugo naravno okolje izberemo glede na bližino, varnost in zdravje. Naš prostorček v naravnem okolju redno obiskujemo – vsak teden ali vsaj na 14 dni skozi celo leto. Velikokrat se vračamo v iste kotičke. Torej, enkrat na teden imamo s prvošolčki en dan pouk v gozdu.
Takoj po malici vzamemo “sedalke”, sadje, kakšen pripomoček za učenje in se odpravimo v Reber. V našem prijetnem borovem gozdičku smo celo dopoldne. Najprej se zberemo v jutranjem krogu. Skupaj pozdravimo naravo okoli nas – drevesa, travo, ptice in druge živali, hribe, gore, sonce… Povemo, če smo kaj zanimivega počeli prejšnji dan. Nato pa sledijo različne dejavnosti. Opazujemo, poslušamo in raziskujemo naravo, računamo s kamenčki, iščemo dolge in kratke palice, pojemo, poslušamo pravljice in se mnogo drugega. Vmes se seveda tudi igramo in to po svoje, kot nam je všeč. Zlahka najdemo kaj zanimivega, nikoli nam ni dolgčas. Učenje v naravi je sproščeno, brez slabe volje, otroci so motivirani. Vedno, ko smo v gozdu, se imamo lepo.
Učiteljice smo sprva mislile, da bo vodenje učnega procesa na prostem težje kot v razredu, pa ni tako. Dejavnosti stečejo same od sebe, če se dobro pripraviš. Otroci so zelo aktivni in se z veseljem učijo. Tudi me uživamo in se trudimo, da noben šolski teden ne mine brez gozdnega dne. A gremo danes v gozd? Tako vprašanje je v razredu kar pogosto. Nas, učiteljice, to vedno znova razveseli in nam pogreje srce, saj to pomeni, da delamo dobro…
Gozdna šola jeseni
Tudi letos v OŠ Žirovnica nadaljujemo z gozdno šolo. Izvajamo jo v 1. a in v 1. b razredu. Vsak teden en dan namenimo pouku v gozdu ali na travniku. Raziskujemo, gradimo, urejamo, razmišljamo, poslušamo… in še bi lahko naštevali. Učimo se tudi, če se tega ne zavedamo.
Jesen je čas obilja in to se še posebej vidi v naravnem okolju. Jesenski gozd je ena velika učilnica v naravi. Opazujemo različna drevesa in spremljamo njihovo spreminjanje, njihovo pripravo na počitek. Raziskujemo, zakaj se listi obarvajo in odpadejo, kaj se potem z njimi zgodi… Pot nam večkrat prekriža veverica, šuštar, močerad, kobilica in še kdo drug. Kako se bodo pa oni pripravili na zimo?
Seveda najdemo čas tudi za poslušanje pravljic, za urejanje različnih gozdnih »učnih pripomočkov«, večkrat kaj zgradimo ali ustvarimo iz tistega, kar smo poiskali v gozdu…
In vedno, res vedno, namenimo čas igri, ki jo otroci tako zelo potrebujejo.
Gozdna šola pozimi
Ob tem letnem času je drugačen, bolj tih, spokojen, počiva.
Listje je odpadlo z dreves, šumi, ko hodimo po potki, ptic ni slišati…
Ko gremo, vzamemo s seboj kape, rokavice. Če smo pri miru, nas hitro začne zebsti.
Kaj smo počeli?
Opazovali naravo, vreme, poslušali živali, tišino gozda, preizkušali trdnost drevesnih vej, zbirali suhe veje in si zgradili zavetje. Ko nas je razveselil sneg, smo brez predaha delali snežne skulpture, se kepali in sankali.
Velikokrat so na nas čakale matematične uganke, kakšna zgodba ali pesem. Pozimi smo izboljševali našo kondicijo s hojo v hrib in spretnost pri teku čez drn in strm. Gradili smo hiške za škrate in izdelali gozdne slike. Včasih nas je pogrizla gozdna pršica. V snegu smo opazovali gozdne sledi in ugotavljali, kdo je njihov lastnik. Zanimala nas je »pot sonca« na nebu, igrali smo se stare igre in se pogovarjali o naravnih nesrečah. Še in še bi lahko naštevali…
Dela in učenja je bilo kar nekaj, najbolj od vsega, pa nam je v gozdu ljuba IGRA, prava gozdna igra.
Irena Bohinec
