Lubenica Lucy

Pred davnimi časi je v parku zrasla lubenica Lucy. Vseh skupaj jih je bilo 12, ampak nobena sestrica ni bila taka kot ona. Vse lubenice, ki so zrasle v čarobnem parku, so se razlikovale v črtah. V bistvu so bile kot zebre. Nobena ni imela takih črt kot druga.

Ko so lubenice postale malo večje in začele govoriti, so se med sabo družile in igrale. V parku pa je živela priljubljena, nesramna in samovšečna lubenica po imenu Magdalena. Nekoč, ko so se igrale zdravnike in  ko je bila Magdalena na vrsti za pregled, je mala lubenica Lucy ugotovila, da ima Magdalena enake črte kot ona. To je bila njena prva skrivnost v življenju. Vse je zaupala mami ali pa najboljši prijateljici Lori. Skratka, nikoli ni imela skrivnosti. To skrivnost pa je dolgo zadrževala. Minilo je že 5 mesecev, te skrivnosti pa ni mogla več zadržati zase in zato se je odločila, da jo bo izdala Magdaleni. Prosila jo je, če lahko v torek pride v lubeniško šolo H53, v učilnico zgodovine sadja 15 minut prej. Začuda je Magdalena prišla točno 15 minut prej, saj je ponavadi zamudila skoraj ves pouk. Tako je Lucy povedala svojo skrivnost Magdaleni. Magdalena se je hotela tetovirati čez celo svojo lupino, da ne bi nihče opazil enakih črt na Magdaleni in Lucy. Potem je odšla in Lucy je pomislila, da je Magdalena imela prva te črte, saj se je rodila septembra, Lucy pa oktobra. Stekla je za njo, vendar je ni več videla. Po koncu pouka je ustavila Magdaleno in ji rekla, da se ji ni treba tetovirati, saj si bo ona presadila lupino. Magdalena jo je vprašala zakaj, Lucy pa je odgovorila, da je Magdalena imela te črte prva in je v njej težava. Ko sta se na skrivaj izmuznili na kliniko, je doktor rekel, da potrebuje operacijo za presaditev lupine. Potem sta ugotovili, da je preveč tvegano. Doktorju sta pojasnili svojo težavo, on ju je analiziral in povedal, da sta v resnici sestri.

Pogovarjali sta se in ugotovili, da Magdalena ni nesramna, Lucy pa ne tako tiha kot ponavadi. Odločili sta se, da ne bosta skrivali tega, da sta sestri, in ostali sta srečni, dokler nista bili dovolj stari, da ju odpeljejo in razrežejo.

Meta Mekina in Klara Dolar, 6. a