Kralj Matjaž se je prebudil

Kralj Matjaž je spal dolgih petsto let. Njegova brada se je daljšala in daljšala, vsak dan po malo. Nekega dne se ji je uspelo devetič oviti okoli mize in ta se je zlomila ter vrgla kralja po tleh tako silovito, da se je zbudil iz svojega spanca. Nekaj minut je kar ležal na tleh dupline, nato pa se je končno spomnil, zakaj je prišel v to čudno jamo. Hitro se je pobral, si poveznil krono in odšel pomagat svojim ljudem. Vsaj tako je mislil. V resnici je začel svojo dogodivščino v sodobni Sloveniji.

Stekel je do najbližje vasice in začel vpiti, naj se vsi pripravijo na boj in da je še živ. A pričakalo ga je veliko razočaranje. Njegovega gradu ni bilo zaslediti nikjer, namesto srednjeveških hiš so naokoli stale čudne zgradbe, večje kot katerakoli stavba, kar jih je kdaj videl. Ker ni bil navajen ali vsaj seznanjen s stanovanjskimi bloki, je prišel do sklepa, da je to neka čudna trdnjava in skušal je vdreti vanjo.

To mu ni uspelo zaradi sodobnih protivlomnih vrat. Tolkel je po njih z vso silo, kar je predvsem prestrašilo stanovalce. Mama Zvonka iz tretjega nadstropja je poklicala policijo in jo prosila, naj jo odrešijo tega norca. Kralj Matjaž pa je še naprej poskušal priti v blok, na da bi vedel, kaj se dogaja.

Policisti so prispeli v petih minutah. V Matjaža so namerili svoje pištole. Kralj pa je seveda mislil, da so to njegovi strašni sovražniki Turki, zato je zbežal. Presenetljivo je za petsto let starega moža tekel izredno hitro ter kmalu ušel možem v modrem. Duplo se je spet odprlo in ga vzelo pod svojo zaščito. Matjaž pa se je ulegel k ostankom razbite mize in premišljeval o tem čudnem, novem svetu. Niso ga marali tukaj in on ni mogel razumeti, zakaj. Po dolgem premišljevanju se je odločil, da bo zaspal še za nekaj let, ko bodo ljudje potrebovali njegovo pomoč.

Zares je zaspal. Še danes spi v svojem duplu in čaka ter čaka na primeren dan, da se vrne med nas. Mislim, da bo še dolgo čakal.

Izabela Letonja, 7. a