NEMIRNO SRCE MI RAZBIJA

Državno prvenstvo v veslanju 2019

Trenirati sem začela konec maja. 22. septembra je imela moja mami rojstni dan. In ravno tisti dan se je na Bledu odvijalo državno prvenstvo v veslanju, zame v enojcu. Zjutraj ob 9.00 sem se že ogrevala pred hangarji.

Zame je bil to zelo pomemben dan. Moje kategorije, to se pravi letnik 2007 in mlajši, nas je bilo prijavljenih v veslanju enojca kar 16, zato smo imeli kvalifikacije. Jaz sem imela v kvalifikacijah na 500 m najboljši čas. Zelo sem bila vesela, ker sem se uvrstila v A finale. Čoln sem s pomočjo odnesla v hangarje in ga obrisala.

Čez nekaj časa sem imela finale. Med čakanjem sem s Saro in s prijateljicami iz kluba odšla na kosilo. Napočil je trenutek, ki sem ga že nestrpno pričakovala. Bila sem že na progi in si s sotekmovalkami zaželela srečo. Sodnik na katamaranu je izdavil besede: »Pripravljeni, vesla v vodo in zdaj!« Občutki so bili nepopisno lepi in na cilj sem prišla prva.

Iztok Čop me je s podeljeno medaljo razglasil za državno prvakinjo v veslanju na 500 m za dekleta letnika 2007 in mlajše.

Tisti dan je moja sestra osvojila naslov državne podprvakinje v veslanju na 1.000 m za letnik od 2005 do 2006.

Po končanem tekmovanju je cela bližnja družina proslavljala ta dva neverjetna dosežka.

Blažka Sedovšek, 6. b

OD ŽELJE DO ŽELJE HITIM

Vedno si nekaj želim. Želja nikoli ne zmanjka. Celo leto je polno različnih želja.

Januarja si želim, da bi bilo čim več snega, da bi lahko uživala na snegu. Ko se začne februar, že vem, da se mi bo izpolnila kakšna želja z darilom, ki ga bom prejela za rojstni dan. V marcu težko čakam, da skopni sneg, ker imam zime že dovolj. Aprila si že želim bolj toplih dni. Vesela sem, ko je maj, ker si že želim jesti sladkih jagod. Ko dočakam junij, se smejim, ker je moja želja o koncu šolskega leta res velika. Želja o počitnicah se ni izpolnila samo meni. V juliju želim veliko sonca, da gremo lahko na kopališče in doma v bazen. »Kdaj bo že avgust?« je moje najpogostejše vprašanje, ker zelo težko čakam, da gremo takrat na dopust. Ampak želim si, da avgusta ne bi bilo nikoli konec. Ker že malo pogrešam sošolke, si septembra vsaj malo želim. Ko pride oktober, se mi želja o počitnicah spet izpolni. Škoda, da so tako kratke. Novembrska želja je, da naj bo že hitro veseli december. Decembra je želja še več, saj pridejo dobri možje. Za božične in novoletne praznike si želim lepih dni in drugim želim čim več dobrega.

Največje moje želje so zdravje, sreča in prijateljstvo. Želim, da bi jih bilo vedno dovolj.

Ema Frelih, 6. a

NASVETI CVEKARJU

1. nasvet

Zdravo, tu sem, da ti svetujem, kako izboljšati ocene. Začela bova po korakih:

1. Ne bodi sramežljiv in se pogovarjaj z učiteljico.
2. Poskusi sodelovati pri pouku.
3. Redno delaj domače naloge.
4. Sproti ponavljaj snov.
5. Vprašaj učiteljico, starše ali sošolce, če česa ne razumeš in če česa ne veš.
6. Verjemi vase in odlično ti bo šlo!

Za kakšen drug nasvet pa me le še kaj pokliči!

Sara

2. nasvet

Dragi prijatelj, to je zate, da ne boš dobil več cveka.

Poglej in si zamisli, kako bi bilo če, ne bi dobil cveka. Če ti je to všeč, se potrudi.

V šoli se bolj trudi, sodeluj in zraven razmišljaj.

Ko prideš iz šole domov, se spomni, kaj smo delali, nato ponovi in naredi domačo nalogo.

Za vsak dan ponovi in tisti predmet, ki ti gre najslabše, se ga še bolj uči. Pri tem predmetu v šoli še bolj poslušaj in si poskušaj čim več zapomniti.

Pazi na pisavo, ne bidi zadovoljen z 2 ali 3. Če dobiš 4 pa bodi vesel. In tudi za 5.

Ajde!

Jaka

MISEL

Veter šumi mimo moje glave,

jaz pa imam misli sanjave.

Mislim le na take stvari,

kaj v prihodnosti se lahko zgodi.

Vse je tiho, samo vse šumi,

misel se mi porodi.

Misel mi je prišla,

zakaj sem tako žalostna.

Kaja Valentar, 6. a

NAROBE SVET

Jaz poznam tak svet,

ki se na njem vrti planet.

Vse je narobe,

vse je drugače

kot nagajive kače.

Vse je narobe,

vse je drugače,

kot nagajive kače.

To je narobe svet.

Včasih tudi za znoret!

Ema Frelih, 6. a

Spise, v katerih so predstavili svoje želje, si lahko preberete s klikom na: Spisi_6_razred

MALI POVODNI KONJ

Nekoč, že več sto let je od tega, ko je na svet prišel en čisto majhen povodni konjiček. Bil je zelo prisrčen, a na žalost ni znal plavati, zato so se mu vsi smejali.

Nekega dne, ko je zelo močno snežilo in so ostali povodni konji še plavali, je zaslišal  nek glas. Ta glas je bil vedno bolj tih. Čez tri minute se je odločil, da pogleda, kdo je to.

Bil je mali krokodilček. Zasul ga je sneg. Povodni konjiček pa mu je rešil življenje. Zaradi tega mu je podaril čarobno banano. Pojedel jo je in od takrat naprej je lahko kadarkoli spreminjal barvo svojega telesa. Tisti dan je dobil svojega prvega prijatelja.

Čez eno leto in tri dni, ko sta se mali povodni konjiček in mali krokodilček podila naokoli, se je mali povodni konjiček obrnil in stekel proti gozdu in našel zvezano ptičko ter zlobnega slona, ki jo je ravnokar želel ubiti. No, seveda se je povodnemu konjičku ptička zasmilila in ji je rešil življenje. Ta dan je povodni konjiček dobil drugega prijatelja, pa tudi drugo čarobno banano, ki jo je takoj tudi pojedel. Zrasla so mu prečudovita krila.

Ko je priletel domov, se je zanj zgodil pravi čudež. Nihče več se mu ni smejal, ker ne zna  plavati.

Matej Tavčar, 6. b

več…