Različna ustvarjanja učencev

Intervju z Vesno Ažman

Živjo! Pri pouku slovenščine moramo narediti intervju z znano osebo. Te lahko prosim, da odgovoriš na dana vprašanja.

Živjo Pia, vau, v čast mi je. Seveda ti lahko odgovorim na vsa vprašanja.

Vesna, a so te doma podpirali, ko si začela trenirati hokej? Kdo te je podpiral?

Jaz sem bila prva punca, ki je začela trenirati hokej v Sloveniji s fanti. Sem bila edina, ki me je oče postavil na led s fanti in se je boril 3 leta, da so me na zvezi registrirali, ker mi niso dovolili igrati s fanti, ker je bilo to nekaj nesprejemljivega v tistem času. Leta 1982. Oče me je zelo podpiral in mi nudil vse, kar sem potrebovala, da sem napredovala in trenirala s fanti in igrala tekme do svojega 17. leta. Potem sem šla ven, v tujino. Verjamem, da brez podpore staršev ne moreš tako uspeti v moškem športu, kot je hokej, ker se vedno boriš za obstoj že sam s seboj. Čeprav je sedaj vse lažje za vas, punce, ker je počasi ženski hokej sprejet kot enakovreden šport moškim.

Podpirala sta me oče in dedek, medtem ko je mami želela, da se vpišem v kakšen bolj ženski šport, in sem tudi poizkusila odbojko in nekatere druge športe, ampak sem vedno prišla nazaj na idejo, da hočem igrati samo hokej. V tistem času nisem imela podpore niti v šoli, niti od ljudi na cesti in poznanih. Vsi so mi govorili, da to ni šport za punce, pa nisem hotela popustiti moji želji in sem ignorirala vse slabe besede in sem igrala naprej. Postala sem kapetanka pionirske ekipe na Bledu med fanti in bila v mladinski slovenski reprezentanci med fanti pri 16. letih. Najbolj so me podpirali vsi trenerji: Bine Felc, Franci Žbontar na Bledu, Cerveni na Jesenicah in Milan v Kranju, ko sem igrala za mladince Kranja in sem v tisti sezoni dala vse gole za kranjsko mladinsko ekipo v polfinalni tekmi za 3. mesto v državnem prvenstvu.

Kdo je bil tvoj idol, ko si začela igrati hokej?

Moj idol je bil Bine Felc. Kasneje tudi Wayne Gretzky, ki sem ga tudi osebno spoznala pri 17. letih v Chicagu.

Koliko časa že treniraš hokej?

Hokej sem začela igrati pri 4. letih (leta 1980) in do 16. leta sem ga trenirala s fanti na Bledu, na Jesenicah in v Kranju in potem sem šla v Švico v žensko ekipo in v Nemčijo in kasneje v Kanadi med puncami in tudi mladinsko fantovsko ekipo. Igrala sem v ženskem NHL-u od začetka lige 1999 do 2007 in potem sem nehala kariero zaradi poškodb glave in hrbtenice in sedaj ga igram samo rekreativno. Igrala in trenirala sem ga od 1980 do leta 2007.

Čemu si šla v Kanado?

V Kanado sem prišla igrat hokej in študirat na univerzo. Igrala sem za Concordia univerzo v Montrealu, kjer je bila takrat najboljša ženska ekipa na svetu in smo imeli več kot 150 zmag in nobenega poraza. Igrala sem s slavnimi ameriškimi in kanadskimi hokejistkami, ki so sedaj v Hall of Fame in trenerke Team Usa in Team Canada. Moja najboljša prijateljica in soigralka je bila Cammi Granato iz Amerike.

Si v Kanadi spoznala kakšno znano osebnost? Če ja, katero?

Spoznala sem ogromno slavnih oseb iz sveta hokeja in tudi z drugih področjih, kot Prime Minister of Canada, Wayne Gretzky, Pavel Bure in lahko bi ti napisala vso stran imen. Najbolj sta mi bila pri srcu Jari Kury in Rob Blake, ki je sedaj General Manager pri Los Angeles Kingsih. Tony Granato in mnogi drugi …

Kaj najraje delaš v prostem času?

V Kanadi v prostem času se dobim z mojimi prijateljicami, ki so 4-kratne olimpijke Amerike in Kanade, Julie Chu in Caroline Ouellete in se sproščeno pogovarjamo o hokeju in vsem. Potem rada potujem in seveda grem na žensko hokejsko prvenstvo. Rada berem knjige in plavam. Moj drugi šport je plavanje, v katerem zelo uživam in sem tudi tekmovala od 2007 za Montrealsko plavalno ekipo. V Sloveniji pa najrajši preživim svoj prosti čas z mladimi hokejistkami, kot si ti Pia in se družim na drsališčih, ali v Kranju ali v Celju. To mi je največje veselje!

Kje vse si v svoji karieri igrala?

Igrala sem v Kanadi od 1994 do 1999 v univerzitetni ligi in najvišji AA ženski ligi, ki se je leta 1999 preusmerila v ženski NHL in je leta 2007, ko sem jaz nehala, tudi propadla in se pol leta kasneje odprla kot CWHL liga, v kateri igrajo sedaj punce v Kanadi!

Prebrala sem tudi, da si veliko študirala, imaš veliko diplom in si delala prostovoljno za društva. Je to res?

Ja res je. Potem pa sem nehala leta 2014, ko mi je oče umrl. Sedaj sem pa postavila na noge svojo firmo Spiegel Bikes in veliko ljudi dela zame. Tako da lahko uspeš, če trdno delaš in si to želiš. Tako da se vedno lahko obrneš name za katerikoli nasvet. Ponosna sem na vse vas punce, ki igrate hokej in ste pripravljene narediti tisti korak več ….

Vesna, hvala, ker si si vzela čas. Vesela sem, da sem te spoznala.

Hvala lepa za lepe besede. Veliko mi pomenite vse punce in trenirajte, ker kmalu boste imele tudi u18 reprezentanco in si želim videti vse vas na svetovnem prvenstvu. To bo super izkušnja za vse punce. Pomagam non stop, da se razvije vse to za vas, kar jaz nisem imela pred leti in prav je tako.

Še enkrat najlepša hvala.

Intervju je pripravila Pia Troha, 8. b

Basen: Sraka in lisica

Bili sta sraka in lisica, ki sta se vedno prepirali, katera bo sveta kraljica. Pa reče lisica: »Jaz dobra sem kradljivka. Tako takoj bom postala kraljica sveta.« A sraka tudi dober talent ima. Zato reče sraka: »Jaz obožujem vse, kar se sveti in tudi jaz znam krasti, ti lisjak zakleti.« Lisica pa se razjezi: »Lisica sem in to, da si mi rekla lisjak, je čista krivica!« A sraka ne odneha: »Res boli resnica, to sama vem, saj prava sem ptica.« Tako zdaj je lisica jezna, da se samo obrne in odneha. Sraka pa je zadovoljna s samo seboj.

Špela Sedžek, 7. b

Basen

Pes se sprehajal po travi je in si rekel je:

“Od zdaj naprej mačk ne bom več podil,
ampak z njimi se bom spoprijateljil.”
Pa pride do svoje kočice, do svoje ljube hišice.
Ko zagleda muco, ki vohlja njegovo mehko kapuco.
Takrat se kuža razjezi in muco napodi.
Potem pa reče si: “Vidim, da ta rek drži,
da se pes ne spremeni.”
Katja Čater Oblak, 7. b

Lubenica Lucy

Pred davnimi časi je v parku zrasla lubenica Lucy. Vseh skupaj jih je bilo 12, ampak nobena sestrica ni bila taka kot ona. Vse lubenice, ki so zrasle v čarobnem parku, so se razlikovale v črtah. V bistvu so bile kot zebre. Nobena ni imela takih črt kot druga.

Ko so lubenice postale malo večje in začele govoriti, so se med sabo družile in igrale. V parku pa je živela priljubljena, nesramna in samovšečna lubenica po imenu Magdalena. Nekoč, ko so se igrale zdravnike in  ko je bila Magdalena na vrsti za pregled, je mala lubenica Lucy ugotovila, da ima Magdalena enake črte kot ona. To je bila njena prva skrivnost v življenju. Vse je zaupala mami ali pa najboljši prijateljici Lori. Skratka, nikoli ni imela skrivnosti. To skrivnost pa je dolgo zadrževala. Minilo je že 5 mesecev, te skrivnosti pa ni mogla več zadržati zase in zato se je odločila, da jo bo izdala Magdaleni. Prosila jo je, če lahko v torek pride v lubeniško šolo H53, v učilnico zgodovine sadja 15 minut prej. Začuda je Magdalena prišla točno 15 minut prej, saj je ponavadi zamudila skoraj ves pouk. Tako je Lucy povedala svojo skrivnost Magdaleni. Magdalena se je hotela tetovirati čez celo svojo lupino, da ne bi nihče opazil enakih črt na Magdaleni in Lucy. Potem je odšla in Lucy je pomislila, da je Magdalena imela prva te črte, saj se je rodila septembra, Lucy pa oktobra. Stekla je za njo, vendar je ni več videla. Po koncu pouka je ustavila Magdaleno in ji rekla, da se ji ni treba tetovirati, saj si bo ona presadila lupino. Magdalena jo je vprašala zakaj, Lucy pa je odgovorila, da je Magdalena imela te črte prva in je v njej težava. Ko sta se na skrivaj izmuznili na kliniko, je doktor rekel, da potrebuje operacijo za presaditev lupine. Potem sta ugotovili, da je preveč tvegano. Doktorju sta pojasnili svojo težavo, on ju je analiziral in povedal, da sta v resnici sestri.

Pogovarjali sta se in ugotovili, da Magdalena ni nesramna, Lucy pa ne tako tiha kot ponavadi. Odločili sta se, da ne bosta skrivali tega, da sta sestri, in ostali sta srečni, dokler nista bili dovolj stari, da ju odpeljejo in razrežejo.

 

Meta Mekina in Klara Dolar, 6. a

Stran 1 od 812345...Zadnja »